Trgovinska zbornica poziva vlado, naj ponovno razmisli o regulaciji cen goriv
Na Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da je vladna politika regulacije cen goriv bolj usmerjena v polnjenje proračuna kot korist potrošnika.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je na predsednika vlade Roberta Goloba in tri pristojne ministre naslovila odprto pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi še vedno trajajoče regulacije cen naftnih derivatov na slovenskem trgu, ki je po njihovem mnenju ekonomsko neutemeljen, dolgoročno škodljiv in protizakonit ukrep.
“Najvišjo ceno takšnega pristopa bodo znova plačali mali trgovci, večji trgovci pa napovedujejo preusmeritev investicij na druge trge. Kljub zagotovilom vlade, da cene regulira s ciljem ohranitve konkurenčnosti malih in srednjih podjetij in v korist potrošnikov, temu ni tako, saj je vladna politika usmerjena predvsem v polnjenje proračuna, ne pa v korist potrošnika,” so pri združenju trgovcev zapisali v odprtem pismu.
Kot so spomnili, je vlada 16. decembra na vseh bencinskih servisih po državi ohranila obstoječi nadzor nad cenami pogonskih goriv in zamrznjene marže, “katerih višina zahteva manj kot polovico povprečne evropske marže”, so dejali.
TZS se ne strinja z navedbami ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), da ukrep ščiti potrošnike in gospodarstvo. Opozarjajo, da država na drugi strani povečuje dajatve, kupci pa se stekajo na sosednji hrvaški trg, kjer cena za 50-litrski rezervoar dizla znaša med 67 in 72 evri, pri nas pa 75 evrov, in to kljub temu, da je Hrvaška že ponovno uvedla prosto oblikovanje cen goriv.
“Naše trditve potrjuje tudi gibanje skupnih dajatev v Sloveniji, in sicer so se te od januarja 2023 do danes v absolutnemu znesku povečale za 60 odstotkov, tako za dizel kot 95-oktanski bencin predvsem na račun trošarin in ogljičnih dajatev,” so zapisali. Pri dizlu ima po zadnjih razpoložljivih podatkih samo pet držav članic EU višje dajatve, pravijo.
Regulirana marža ima majhen vpliv na končno ceno
Po navedbah TZS je vlada pri regulaciji spregledala dejstvo, da je regulirana bruto marža daleč najmanjši del končne cene goriva in znaša po uredbi 9,94 centa na liter pri neosvinčenem bencincu ter 9,83 centa na liter dizla. Po drugi strani 80-85 centov končne cene na liter goriva pomenijo davki in trošarine.
“Vlada torej posega v tisti segment cenovne strukture, ki ima najmanjši vpliv na končno ceno za potrošnika, hkrati pa z davčno politiko ohranja in celo povečuje lastne prihodke. Takšen pristop ne pomeni zaščite potrošnikov, temveč prenos celotnega bremena regulacije na trgovce,” ugotavljajo na TZS.
Na zbornici izpostavljajo tudi, da je vlada preslišala opozorila gospodarstvenikov in strokovnjakov iz Sveta za cene, ki je posvetovalno telo gospodarskega ministrstva. Svet je na zadnji letošnji seji v decembru nasprotoval predlaganemu besedilu vladne uredbe zaradi neustreznih pravnih podlag in nezakonitosti uredbe, “saj v ničemer ne podaja razlogov, obrazložitev in konkretnih analiz, zakaj je tak nesorazmeren ukrep regulacije cen sploh potreben”.
Pri TZS pozivajo vlado k ponovnemu razmisleku o ustreznosti regulacije cen pogonskih goriv. Želijo si tudi, da odpre prostor za vsebinski dialog z gospodarstvom ter pri oblikovanju ukrepov upošteva zakonska določila, dejanske razmere na trgu in realne stroške poslovanja. Kot pravijo, ima Slovenija priložnost okrepiti konkurenčnost, spodbuditi naložbe in podpreti razvoj.
“Škodljivo je zapravljati te priložnosti z ukrepi, ki kratkoročno ustvarjajo vtis zaščite, dolgoročno pa zavirajo razvoj, ogrožajo varnost oskrbe in omejujejo gospodarski potencial države. Gre za izjemno odgovornost odločevalcev, zato je legitimno vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za sprejete odločitve ter kdo bo nosil breme njihovih posledic,” pravijo.
Pismo je poleg premierja Goloba naslovljeno še na ministra za okolje Bojana Kumra, gospodarskega ministra Matjaža Hana in finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
